Tik pred mesecem aprilom, ki naj bi bil mesec krajinske arhitekture, podajam kratko inventarizacijo prostorske politike in prostorskih ran v mestu:

  • Izdelava občinskega prostorskega načrta (OPN) temelji na več kot dve desetletji stari projektni nalogi in zato ne more odgovarjati na aktualne razvojne zahteve mesta. Izdelovanje OPN zajame večino proračunskih sredstev za prostorske akte v zadnjih letih in kljub drugačni in dobri praksi sodelovanja strokovne javnosti pri izdelavi Urbanistične Zasnove (UZ) Maribora leta 2000 je postopek izdelave OPN netransparenten in skrit pred javnostjo, saj ni deležen javnih razprav.
  • Mestna uprava in posredno investicije v mestu se ne prilagajajo ključnim prostorsko okoljskim težavam (klimatske spremembe, onesnaženost, trajnostna usmeritev, socialni trendi, kvaliteta bivanja, vnos invazivnih vrst in ekonomska privlačnost mesta).
  • Evidentirana je neaktivnosti na področju večstanovanjske neprofitne gradnje, ki bi omogočala, da tudi mlajše generacije učinkovito rešujejo svoje stanovanjske probleme, posledica tega pa je negativni saldo števila prebivalstva v mestu.
  • Mesto, kljub številnim poizkusom nima strateških usmeritev in konsenza za reševanje ključnih prometnih in infrastrukturnih dilem.
  • Število nakupovalnih centrov na prebivalca je med najvišjimi v državi in ustvarja neravnovesje pri samooskrbi v soseskah (manjše trgovine, tržnice, pretirana uporaba avtomobilskega prometa).
  • Prostorsko infrastrukturni oddelki in sektorji mestne uprave nimajo ustrezne strokovna sestave s prostorskimi kadri (arhitekti, krajinski arhitekti, planerji).

 

V Mariboru sem na prostorskem področju evidentiral 38 lokacij, območij ali programov, ki ga zaradi degradacij, neaktivnosti ali neupoštevanja že podanih rešitev razvojno zavirajo. Seznam je razvrščen po abecednem redu:

  1. akvarij,
  2. avtobusna postaja (tako objekt, podhod, območje nasproti postaje…),
  3. bazen in okolica Pristana (večletne težave s srednjim bazenom, prazen poslovni trakt),
  4. Betnavski dvorec in gozdni park,
  5. Bolnica (neustrezne odprte oz. parkovne površine, degradirano JZ območje kompleksa, vpliv hrupa in klimatskih razmer),
  6. Bresternica (območje motela, kampa, mini golfa…),
  7. dvorana Tabor in Ledna dvorana,
  8. javni potniški promet (mreža, cena, dostopnost, povezava z letališčem…),
  9. klimatske spremembe in onesnaženost bivalnega okolja nimajo uravnoteženega odseva v proračunu in občinskih odlokih,
  10. kolesarske povezave (mestne, deljene, daljinske),
  11. kopališče TAM (opustite, neodzivnost na zasebne pobude po revitalizaciji),
  12. Manhattan (območje med Europarkom, KPD, železnico in Nasipno ulico),
  13. Mariborska knjižnica (natečaj, izdelan projekt, nestrokovno iskanje alternativnih lokacij),
  14. Mariborski otok (izveden natečaj, izdelan projekt, predlog sofinanciranja),
  15. Melje, degradacija objektov tehnične in kulturne dediščine, degradacija odprtega prostora, urbane opreme…,
  16. mestni gozdovi (urejanje, upravljanje…),
  17. Mestni park (obnova, upravljanje, vključitev območja Piramida-Mestni vrh-Kalvarija),
  18. mestni vinogradi in vinska klet,
  19. nova občinska zgradba in UE (izveden natečaj, izdelan projekt in OPPN),
  20. nove stanovanjske površine (zaostali projekti: Puhova ulica, Ulica Veljka Vlahoviča, Kamenškova ulica, Borova vas, Brezje, gozdna soseska Pekre, območje med Jezdarsko in Žolgarjevo ulico…),
  21. obnova starega mestnega jedra (trgi in manjši parki, tlaki, urbana oprema, gostinski vrtovi, Koroška cesta in Glavni trg, zapuščene trgovine, povezava na Lent)
    19. območje kaznilnice – KPD (hostel, širitev Europarka, urbani park, stanovanja, nov trgovski center…),
  22. obrežje Drave in Lent (prenova območja in vključitev promenade do Otoka, navezava proti Melju),
  23. park Pekrski potok (50 let stare zahteve in potrebe po vzpostavitvi parka),
  24. Pobreško pokopališče,
  25. Pobrežje (degradirano območje izrabe gramoza med Zrkovsko cesto, Puhovo ulico in Ulico Veljka Vlahoviča),
  26. Pohorje in vznožje (koncesija, smučišča, golf, dostopna cesta, spominski park, navezava na mesto preko predvidene obvoznice…),
  27. prometne povezave (ob in skozi staro mestno jedro in povezave obeh bregov (mostovi), povezave vzhod-zahod na desnem bregu – Pobreška c, Ul. Pariške komune, povezave sever jug skozi industrijsko cono Studenci…),
  28. sejmišče (degradirano območje vzhodno od vodnega stolpa pod Titovim mostom in dalje proti kinematografu),
  29. stadion in območje Ljudski vrt (dokončanje, parkiranje, ostale ureditve),
  30. stadion Poljane (nedavna prenova ni bila celovita in obenem ni odgovorov na dolgotrajne pobude o pokriti dvorani za atlete),
  31. Strokovna podhranjenost mestne uprave na prostorskem področju (ni interdisciplinarnosti, razpršenost in nedoločena hierarhija oddelkov, zasebni interes nad javnim…),
  32. Studenci – desni breg (območje med Koroškim mostom, Gorkega ulico, Valvazorjevo in obrežjem Drave),
  33. Studenška peš brv (neurejena in neustrezna navezava na Studence),
  34. tržnice (osrednja in lokalne tržnice so v slabem stanju),
  35. urbana podoba (katalog urbane opreme, razsvetljava, oglaševanje, vedute glavnih vpadnic v mesto, mestna plastika…),
  36. Univerzitetni športni center (območje zahodno od dvorane, gudronska jama),
  37. Urbani vrtovi (Vrbanski plato, Morski jarek…),
  38. Železničarska kolonija (prenova in reviztalizacija).

admin